Biteks d.o.o.Gospodarjenje z okoljemportal okolje.netKemija v šoli in družbiportal kemija.netMedijska vzgoja in produkcija

Kemija v šoli in družbi
  aktualne številke
  arhiv
  predstavitev revije
  naročilo revije
  navodila avtorjem

 
 Kontakt

ČLANKI

Kemija v šoli in družbi
letnik 20, številka 4, december 2008
 
Kemija v šoli in družbi

Zeleni fluorescirajoči protein: za meduze in za človeka Nobelova nagrada za kemijo 2008
Marko Dolinar

ključne besede
zeleni fluorescirajoči protein (GFP), Nobelova nagrada za kemijo 2008, celična biologija, ozna-
čevanje proteinov

povzetek
Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo so dobili Osamu Šimomura, Martin Chalfie in Roger Tsien za raziskave zelenega flourescirajočega proteina (GFP) iz meduze vrste Aequorea victoria. Več kot trideset let je minilo od izo- lacije GFP do njegove uporabe v celični biologiji za označevanje proteinov. Na ravni DNK je mogoče zapis za GFP povezati z zapisom za katerikoli drug protein in ga izraziti v celici – kjer zaznamo zeleno fluorescenco, vemo, da je prisoten tudi protein, ki ga preučujemo. V zadnjem desetletju so biokemiki in molekularni biologi odkrili in izpopol- nili še na desetine novih fluorescirajočih proteinov, ki jih s pridom uporabljajo za označevanje sicer brezbarvnih proteinskih molekul v živih celicah. Lahko rečemo, da je odkritje GFP temeljito spremenilo raziskovanje celičnih procesov. Fluorescirajoči proteini so postali osnovno orodje celične biologije.



 Išči po bazi člankov