Gospodarjenje z okoljem
december, 2008, št. 68

Mulji (blata) iz čistilnih naprav za obdelavo odpadne komunalne vode

avtor: Urška Zapušek

V celotni Evropi se pojavlja trend naraščanja količin odpadkov. Za- radi različnih virov nastajanja imajo ti precej različne lastnosti, zato terjajo zelo specifične načine ravnanja. Odlaganje, še do pred nedavnim najpogostejšo tehniko rav- nanja z odpadki, vse bolj nadomeščajo druge oblike ravnanja. Sočasno z razvojem alternativnih načinov predelave, ki so se razvila v preteklih letih, je vse večji poudarek tudi na reciklaži oziroma ponovni uporabi odpadkov. Odpadki nastajajo tudi pri delovanju objektov in naprav, katerih namen je sicer predelava odpadkov; tak primer so tudi čistilne naprave za obdelavo odpadne komunalne vode, ki imajo za posledico delovanja tudi nastanek muljev (blata). Načinov za ravnanje z odpadnimi mulji je sicer več, vendar se posamezne države o prevladujočem načinu ravnanja odločajo predvsem na podlagi gospodarske upravičenosti.

Ekovasi kot preizkušen način trajnostnega sobivanja

avtor: Domen Zupan

Ekovasi so v petdesetih letih od hipijevskih in alternativnih odmaknjenih skupnosti prerasle v inovativna, odprta okolja predana odkrivanju novih načinov sobivanja ljudi in narave.

»Kopernikus« – globalni monitoring našega planeta – velikanski korak človeka k sožitju z naravo in večji varnosti na Zemlji

avtor: Marijan Ivanc

Globalni monitoring »Kopernikus«, ki nadomešča in dopolnjuje obstoječi »Monitoring for Environment and Security« (GMES), je bil 16. septembra 2008 sprejet na Evropskem forumu v mestu Lille med francoskim predsedovanjem EU.

Nova direktiva o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike

avtor: Nataša Vodopivec

V obdobju 2006–2008 je v Svetu EU in Evropskem parlamentu te- kel postopek soodločanja o sprejemu predloga direktive o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike. Intenzivna obravnava dosjeja v prvem branju je potekala v prvi polovici leta 2007, ko je bilo sprejeto Skupno stališče Sveta, v Evropskem parlamentu pa so bili sprejeti amandmaji v prvem branju. Pogajanja v drugi obravnavi so potekala v prvi polovici leta 2008, v času slovenskega predsedovanja, ko je bil tudi sprejet kompromisni predlog direktive. Evropski parlament je kompromisno besedilo direktive potrdil z glasovanjem na plenarnem zasedanju dne 17. 6. 2008, glasovanje o kompromisnem predlogu v Svetu EU pa je bilo opravljeno 20. 10. 2008. Uveljavitev direktive je tako pričakovati še pred koncem leta 2008, z njeno uveljavitvijo pa bo vzpostavljen enoten sistem vrednotenja kemijskega stanja površinskih voda v celotni Evropski skupnosti.

Razvoj sistema gospodarjenja z odpadki v Sloveniji

avtor: Jani Zore

Razlikovanje pojmov gospodarjenje z odpadki in ravnanje z odpadki je v širšem pomenu pojma gospodarjenje, ki zajema tudi ravnanje. Gospodarjenje je preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje količin, zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in ravnanje. Ob tem je ravnanje omejeno na postopke od nastajanja odpadkov do končne odstranitve oziroma oskrbe (zbiranje, prevoz, začasno skladiščenje, predelava, odstranjevanje) vključno s kontrolo teh postopkov in okoljevarstvenimi ukrepi. Vlo- ga posameznih sestavnih delov je v kratkih povzet- kih in ugotovitvah podana v nadaljevanju. Ugotovitev izpred nekaj let, da je področje odpadkov eno slabše rešenih vprašanj varstva okolja, je ali mora postati preteklost. Z vzpostavitvijo prepoznavnega pravnega reda se je področje sistemsko uredilo, posledično pa je zaznati pozitivne trende pri ravnanju z vsemi vrstami odpadkov. Večjemu številu veljavnih izvršilnih predpisov sledijo tudi posamezni operativni programi. Pogosto se v zvezi s tem zastavlja vprašanje, v kakšnem odnosu so predpisi, operativni programi in nacionalni program varstva okolja. V prispevku so opisana razmerja med omenjenimi dokumenti, ki skupaj tvorijo nacionalno strategijo in usmeritve na področju ravnanja z odpadki, nato pa kratki opisi izhodišč, ciljev in ukrepov, ki bi utegnili biti pomembni pri izvajanju sistema gospodarjenja z odpadki.

Sončna prihodnost

avtor: Katja Goršek

Fotovoltaika je hitro rastoča panoga, ki je v zadnjih letih pritegnila veliko pozornosti javnosti, podjetnikov in političnih odločevalcev. Panoga bo imela v prihodnosti pomembno vlogo pri zmanjšanju podnebnih sprememb, saj je človek v zadnjih letih z uporabo fosilnih goriv drastično povišal koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju.

Priloga - Go v šoli in vrtcu

avtor: Valentin Peternel

Bruselj – Ekipa iz Srednje šole tehniških strok Šiška je s projektno nalogo »Biomasa – cenejše ogrevanje,« ena izmed šestih zmagovalnih ekip na mednarodnem natečaju FuturEnergia, ki sta ga organizirala European Schoolnet in PlasticsEurope. Gre za velik uspeh na mednarodnem nivoju, saj je bilo v natečaj vključenih 30 evropskih držav, prispelo pa je 1016 prispevkov.