Gospodarjenje z okoljem
maj, 1999, št. 30
Avstrijski načrt gospodarjenja z odpadnimi snovmi 1998
avtor: dr. Marijan Ivanc
Republika Slovenija je končno sprejela sodoben pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS øt. 84 od 11. 12. 1998), ki daje solidno osnovo za nadaljnjo zakonodajo na področju gospodarjenja z odpadki. Pred sprejetjem je tudi pravilnik o gradnji ter obratovanju deponij odpadnih snovi in v toku je pospešeno prilagajanje tozadevni zakonodaji EU.
Iztrošeni avtomobili-vodilo je načelo odgovornosti proizvajalcev
avtor: Julija Logar
Avtomobilska industrija je največja proizvodna dejavnost na svetu in ena izmed tistih, ki med industrijskimi sistemi zelo močno trošijo vire. Evropska in ameriška avtomobilska industrija porabita letno približno 46 milijonov ton materialov in proizvedeta okrog 24 milijonov vozil. Zavedanje splošnega vpliva avtomobilske industrije na okolje se je okrepilo in predpisi, ki se nanašajo na to področje, so postali mnogo bolj obvezujoča.
Oceniti raven zavedanja je težko, ker vodijo različna podjetja avtomobilske industrije na različnih področjih. Na splošno teži avtomobilska industrija k ukrepanju na istih problemih, vključno z izboljšavami aerodinamičnih oblik in zmanjševanju teže vozila. Proizvodni procesi se izboljšujejo, še posebna pozornost je namenjena zmanjševanju emisij in porabi materialov. Postopki so danes naravnani v zagotavljanje snovne izrabe tovarniških odpadkov v nadaljni predelavi, velik del sredstev, namenjenih raziskavam pa porabijo za razvoj alternativnih pogonskih goriv in, denimo, avtomobila na električni pogon. Vedno večja skrb avtomobilskih proizvajalcev je usmerjena v recikliranje, ki ima korenine že v samem začetku pri oblikovanju vozila, kot je n.pr. načrtovanje in specifikacija komponent, ki jih je mogoče izdelati iz recikliranih materialov.
Recikliranje odpadne plastike (II) Heterogeni plastični odpadki
avtor: dr. Gregor Radonjič, dipl.ing.
Postopki ločevanja heterogenih plastičnih odpadkov so se velikokrat pokazali kot ekonomsko neupravičeni in s tem marsikdaj zmanjšali zanimanje za mehansko recikliranje. Zato je smiselno razvijati in uvajati takšne tehnološke postopke, ki omogočajo tudi mehansko recikliranje heterogenih plastičnih odpadkov brez ali z delnim ločevanjem posameznih polimerov. V prispevku so predstavljene nekatere tehnološke in tržne značilnosti heterogenih plastičnih odpadkov. Izmed različnih modifikacijskih metod je podrobneje predstavljena metoda kompatibilizacije z možnostjo uporabe pri postopkih mehanskega recikliranja heterogenih plastičnih odpadkov. Ob dodatku primerno izbranega kompatibilizatorja je namreč možno proizvesti polimerne materiale z izboljšanimi lastnostmi iz mešanice različnih odpadnih termoplastov. Predstavljeni so eksperimentalni rezultati kompatibilizacije mešanic iz heterogenih odpadkov termoplastov.
Okoljsko načrtovanje produktov
avtor: J. Petek, P. Glavič
Okoljsko načrtovanje produktov zagotavlja razvoj novih ali izboljšanje obstoječih produktov z namenom izpolnjevanja zahtev Agende 21 in sonaravnega razvoja. V članku so opisane štiri ravni okoljskega načrtovanja. Katero tehniko in na kateri ravni bomo uporabili, zavisi od vrste produkta in trajanja življenjskega kroga. Uporabimo lahko vse znane tehnike: od preprečevanja onesnaževanja okolja, čistejše proizvodnje, optimiranja, kroženja in ponovne uporabe, izboljšanja razstavljivosti produkta, ukrepov po procesu itd. Načrtovanje začnemo z analizo življenjskega kroga produkta vključno s scenarijem po izrabi produkta. V naslednji fazi iščemo okoljska izboljšanja in določimo prioritete predlaganih ukrepov. Načrtovalci običajno uporabijo kolo okoljskih strategij (LiDS), s katerim v vseh fazah raziščejo možnosti okoljskega izboljšanja produkta. Hitrejša metoda so okoljski indikatorji, s katerimi označimo vpliv produkta na globalne okoljske probleme: toplo gredo, tanjšanje ozonske plasti, kisli dež, smog in nastanek strupenih snovi. Na ta način so načrtovali in izboljšali mnogo produktov v razvitih državah in celo v državah v razvoju. To je zagotovilo, da je okoljsko načrtovanje koristno orodje za zmanjševanje okoljskih vplivov produktov v celotni življenski dobi, za izboljšanje kakovosti in povečevanje konkurenčnih prednosti.
Raziskovalna naloga projekt in tekmovanje Odpadki v vrtcih in šolah: Odpadki v šoli
avtor: Marko Gostiljac, Andraž Strle, Robert Vetrič
»Če misliš na desetletje, posadi drevo.« Misel o tem, kako premajhna je človekova skrb za naravo in okolje, v katerem živi, je bila prisotna pri nastajanju raziskovalne naloge o odpadkih. Kontrast med zelenim, čistim in zdravim ter na drugi strani odpadki, ki to uničujejo, smo v celotni nalogi prikazali v črno-beli tehniki.
Elektromagnetno sevanje in vpliv na človeka
avtor: mag. Peter Gajšek
Elektromagnetna sevanja predstavljajo energijo, ki se skozi prostor širi s svetlobno hitrostjo. Označujeta jih frekvenca in energija. Višja je frekvenca sevanja (manjša je valovna dolžina), višja je njegova energija in obratno. Razlike v valovni dolžini posameznih območij sevanj so zelo pomembne pri opazovanju škodljivih vplivov na biološke sisteme. Zmožnost prodiranja v človekovo telo in s tem stopnja absorbcije sta za različne vrste sevanj zelo različni.
Najboljša praksa
avtor: ERRA
Predstavitev osnovnih principov zbiranja odpadne embalaže in reciklaže.
Racionalizacija stroškov pri ravnanju z odpadki
avtor: Tomažin Dominik
Stanje potrošniške družbe z ravnanjem z odpadki je zelo neracionalno, kljub nekaterim poskusom izboljšanja stanja, bo potrebno še dosti časa za preobrat v miselnosti za celostno upravljanje z odpadki. Nastajanje odpadkov od zbiranja, transporta, reciklaže, kompostiranja, izkoriščanja za toplotno energijo in odlaganje se lahko racionalizira v posameznih segmentih tokov odpadkov z izboljšavo v tehničnem postrojenju, ki ne samo olajša delo z odpadki, temveč tudi zmanjša stroške na enoto ravnanja z odpadki. Glede na celostno upravljanje z odpadki se poleg raziskave najprimernejših in dosegljivih gospodarskih ter okoljevarstvenih sredstvih za preusmerjanje optimalne količine odpadkov stran od odlagališč, še vpeljuje princip, po katerem stroške krije onesnaževalec sam s tem, da se ga neposredno bremeni za dejanske stroške pri upravljanju z odpadki. Zakoni o ravnanju z odpadki in gradnji ter obratovanju deponij in predpisi o taksah za deponiranje odpadkov po vzoru zakonodaje EU zelo povečujejo stroške odstranjevanja odpadkov. Alarmantni stroški kličejo na novo strategijo z odpadki.
